Naslednje informacije so prepis 1,46h dolgega posnetka iz mojega transa. Odebeljena vprašanja so tista, ki jih je postavljal moj ata entitetam v tem polju.

Kako naj bi človek jedel?

Kako naj bi človek jedel? (čisto na sploh, brez hujšanja, v tem modernem svetu danes, kako naj bi se človek prehranjeval, da zadrži svoje zdravje?)

Jej, kar bi dal svojemu otroku. ‘’Sadje, pojej svojo zelenjavo. Ne sme zelenjava ostat! Ti hočem dobro.’’ To kar pravimo svojim otrokom. 

Koliko obrokov na dan? Splošno

Jej, ko imaš čas. Za nekoga je to lahko enkrat na dan, za nekoga petkrat. 

Sepravi ne jesti, ko nimaš časa?

Ja, morali bi se usesti in imeti čas.

Vzami si čas za hrano?

Ja, ali pa, ko imaš čas. Opazujem, da ni nič narobe s tistimi, ki imajo službo, zaradi katere lahko jedo šele zvečer. Vidim, da je problem v tem, kaj ješ v tistem času. Ne vidim, da bi si moral vsiliti čas za hrano. Ne vidim, da bi bilo pomembno reči: “Ah, zdaj je čas za kosilo, vzamel si bom čas. Imam veliko dela in sem osredotočen, ampak si bom vzel pol ure za kosilo.” Ne, nadaljuj z delom. Boš jedel, ko boš imel čas. Opazujem, da telo ni tako neprilagodljivo. Jej, ko imaš čas.

Kaj pa ideja ‘’jej, ko si lačen.’’? Ni to isto?

Vidim, da je to precej povezano, vendar ni nujno. Povprečna oseba ima toliko zaloge na sebi, da želodec pošlje signal lakote. Če ta signal prezremo ali ga ne opazimo, se ne bo več nadaljeval. Želodec bo rekel: “Ah, zdaj nima časa.” Se ti je že kdaj zgodilo, da si bil lačen, slišal hruljenje v želodcu, vendar si bil bodisi za volanom ali v pisarni, in je hruljenje izginilo po nekaj minutah? In ne vrne se, dokler nimaš časa. Zato se ljudje v pokoju zredijo, ker imajo preveč časa.

Kaj pa vzeti si čas za hrano, je to v skladu z našim telesom?

Kot vidim so najboljše prehranjevalne navade človeka, ko je sam in živi sam. V takšnih primerih je popolnoma povezan s seboj. Prav tako vidim, da če si v družbi osebe, ki se prehranjuje, se tvoje telo zaveda, da imaš čas in tudi sam postaneš lačen. Če si zaposlen in kosilo poješ ob štirih, ni nič narobe s tem. Prav tako ne vidim smisla prigrizkov. To ne vplivala na to, da bi manj pojedel za kosilo ali zajtrk.

Kaj pa če si v službi cel dan pod stresom in zvečer prideš domov ter odpreš hladilnik ter ga izprazniš? Tukaj se postavlja vprašanje, kaj se nahaja v hladilniku?

V ozadju so neka čustva, nek stres. Ne vidim, da bi lakota tako delovala. Moral bi jesti normalno.

Kot, da bi hoteli nadoknaditi za cel dan?

Ja, mentalno. Telesno ne opazim. Podobno kot pri ciklu spanja, če ne spiš 3 dni, ne boš nato spal 3 dni zaporedoma. Lahko boš spal največ 14 ur. Mentalno pa imamo občutek, da ‘cel dan nismo nič jedli’. Vidim, da povprečna oseba nima težav s tem. V nobenem primeru nismo brez hrane, telo porablja zalogo. 

Kaj pa paziti, kaj imamo v hladilniku? Jesti zvečer?

Ja, nasploh bi morali jesti manj. Zvečer je odvisno od tega, kaj jemo. Sadje lahko jemo tik pred spanjem in ne vidim težave. Vlaknine telo absorbira in prebavi v blato. Ljudje se običajno prenajedajo s testeninami, picami. To pa je preveč za naš sistem. Po šesti uri zvečer ne bi smeli jesti teh stvari. 

Je res, da gredo zvečer organi spat, ko sonce zaide? Smo mi res tako narejeni?

Ne, vidim, da naše telo boljše dela ponoči. Vidim samo problem, da ležimo pa smo stisnjeni. Pa, da se ne premikamo. Premikanje pomaga prebavi. Če bi človek spal stoje, ne bi bil problem. Organi vedno delajo. Tudi prebava, teh šest ur ali kolikor koli spimo je premalo, da bi se ustavila. Tudi če ješ zjutraj in greš spati šele zvečer, tvoj prebavni trak bo tisto hrano še vedno predeloval. Čez dan se že ni smiselno nažreti, še manj pa zvečer, ker ležimo in smo skrčeni. Ideja, da se toliko naješ, da bi lahko še vedno šel na sprehod je v redu. Sit ampak ne, da te boli, ko hodiš. Dovolj prazno črevesje, da se lahko premikaš.

Jej, ko imaš čas. Ne vzami si čas?

Ja. Vidim, da je telo veliko bolj pametno kot ga imamo mi. Dajmo rečti suha oseba, nima veliko maščobe pa lahko je samo zvečer. In potem si mislimo ‘’ja, če se ne nažrem ne bo imela dovolj za naslednji dan ker nimam dovolj zaloge’’ Ni res. Vidim, da telo, da v maščobo toliko kot rabi dati. Primer, rabi 100 enot energije. Ponoči, ko spiš ponavadi porabi 100 enot energije. Poješ pa 200. Običajno bi dalo 100 v zalogo. Lahko pa tudi telo reče, bom raje porabil 80 pa dal 120 v zalogo. Lahko umirim utrip, znižam telesno temperaturo, umirim prebavo. Zato, da imaš za jutri, ker vem, da ješ zvečer. Problem so diete kjer zelo zožaš vnos hrane, bo telo zmanjšalo vitalne funkcije, da nadoknadi. Kot so imunski sistem, kar ni dobro. Dokler je v meji normale, da ti še vedno ješ in nisi na postu. Med spanjem nič ne delaš, telo bi mogoče presenetilo, da bi skočil ob treh zjutraj gor in šel teči. Ampak vse drugo je rutina in pričakovano. Nam 62 ali 60 srčnih utripov na minuto ne naredi veliko razliko, telesu pa ja. Kot imamo mi z denarjem opcije za stiskati, pa za porabiti ima tudi telo. Zelo prilagodljivo, taka oseba bi lahko vzdrževala težo, ni mus, da bi jo zgubljala.

Sepravi, da poje samo večerjo ne pa še zajtrk in kosilo?

Ja, zato rečejo ‘’zakaj, ko nisem lačen več pojem kot pa, ko sem?’’ Ko si lačen je tvoje telo veliko bolj občutljivo. Ko si res lačen tvoje telo toliko pričakuje hrano, da karkoli ti daš notri posesa. Ko si lačen bi lahko manj pojedel kot, ko nisi. Ko si lačen tvoje telo takoj porabi, ko pa nisi pa daje v zalogo. Ko daje v zalogo, da več kot lahko naenkrat porabi. Dajmo rečti, da imaš osem kosov pice. In tvoje telo je zelo lačno, pričakuje tisto. Ko dobi štiri kose, telo je že pripravilo kisline vse je že narejeno. Posesalo bo, ker tako hitro posesa vse gre v uporabo. Zato se zgodi ‘’kako sem lahko samo pol pice pojedel pa sem bil tolko lačen!!!’’ Potem pa greš drugi dan, si mogoče že sit. Telo razmišlja ‘’aha to lahko gre v zalogo, to bomo imeli za potem’’ kot, da bi se želodec lažje razširil ker ne vpiva ampak daje v zalogo. Takrat je pa odvisno fizično koliko prostora imaš v želodcu. Prostora, pri lakoti pa potrebe.

Sepravi človek bi lahko preživel z enim obrokom na dan?

Ja, čisto odvisno koliko časa imaš. Če telo vidi, da nimaš časa bo počakalo. Ni pa butasto, ti bo hrulilo, če vidi da sediš za mizo. Pregovor ‘’če hočeš shujšati zaposli se’’ je pravilen.

Kaj pa vrsta hrane? Moramo poslušati telo ali jesti tisto kar nam rečejo strokovnjaki, zdravniki, dietologi?

Vidim, da je odvisno kaj ti misliš, da je zdravo. Eni ljudje mislijo, da je prehrambena piramida.

Lahko telo pade na ta placebo, je za tega človeka to zdravo?

Ne. Ja in ne. Res more biti sugestibilen, preveč vemo, da bi padli na te zadeve.

Vsi ponujajo neke svoje diete, neko svojo hrano ali je kakšna splošna ideja, ki bi jo človek lahko sledil, da se dobro počuti?

Jest hrano, ki nima nobenega drugega namena kot samo nahranit. Če hočemo biti 100% kar je že težko z našo pridelavo hrane in vode, skoraj nemogoče ampak če smo 100% smo v resnici 80%. Že krompir ima dodane hormone. Ampak približek 100%. Sadje, zelenjava, jajca, semena, oreščki karkoli najdeš uzunaj. Žitarice, riž, oves je opcija. Vprašljiv ampak opcija. Fižol, leče (iz vrečke ne konzerve). Meso je problem, meso je vprašljivo. Mleko pa mlečni izdelki pa definitivno ne. Vidim, da mlečni izdelki niso narejeni za nahraniti ampak za rast. Za mlado žival, da se razvije. Krava raste z mlekom, hrani jo trava.

Kaj pa mleko pa izdelki, koz in ovc?

Vse isto, malo boljše ampak je ista zadeva. Kot fruktoza predelana ali pa navadni sladkor ista zadeva, malo boljše ampak isto. Med od čebelarja je v redu. Sok je dober za hidracijo, sami naredimo. Sveže sadje.

Sadje ali zelenjava?

Oboje.

Lahko mešaš kombinacijo sadja in zelenjave skupaj za popit? Gre skupaj?

Vidim, da naj ne bi. Kot, da bi telo preklapljalo med slano hrano pa sladko. Rabi drugačne zadeve za prebavo, ko je nekaj sladkega. Zelo primitivno, da čutimo sladkobo ali sol. Kuharija je katastrofa. Začimbe vse to. Usta in prebava so povezani. Skozi usta telo določi kaj bo prebava naredila. Preveč informacij imamo a naše telo je še vedno v 1800. Naše telo ni toliko prilagojeno na to hrano. Povprečno smo do 70 leta dokaj zdravi, ker nas z konzervansi držijo gor. Še vedno imamo enako telo kot so ga imeli včasih, ko so umrli pri 30em. Konzervansi nas držijo gor. Vidim, da če telo okusi na primer jabolko in špinačo bo začelo dve različni zadevi v prebavi. Mono hrana je zelo dobra ideja. Sol vidim, da zmede ampak ne toliko kot začimbe. Malo te ‘’high’’ naredi. Zato jo majo živali rade.

Ali to velja tudi za pikantno hrano?

Ja, mi ne bi smeli uničit svoje brbončice na jeziku. Dober okus je darilo. Mono hrana bi bila perfektna. Okusiš jabolko, dobiš jabolko. Telo se spomne kaj potrebuje za prebavo tega in že pošlje signal koliko tega potrebuje. Zato se od mono hrane zelo hitro nasitimo.

Več kot 3 zadeve na krožniku ne bi smele biti. Če že moraš dve, polovica polovica krožnika. Enakovredno. Če imaš majhen dodatek nečesa ne ve kako prebaviti. Pol krožnika jajc, pol špinače. Pojesti omleto. Narediti 10 minut pavze in začeti s špinačo. Telo potem ve kaj dobi. Povezava kaj črpa iz tistega je dobro. Vidim, da že v roku dveh tednov bi se telo zelo lahko navadilo na to. In sploh ne bi pogrešalo mešane hrane. Zato vidim, da diete propadejo. Zadrževanje, kalorično je tebi mogoče pol pice dovolj ampak tvoje telo od tiste mešanice hrane ne ve koliko dobi. Zato ti bo še vedno sprožalo signal lakote. Vedno boš lačen. Tudi, če si dovolj pojedel telo ne ve *kaj* si pojedel. En kos ali 6 je telesu popolnoma enako. Ne zna ločiti koliko od teka je sir, testo, sol… Preveč je. Isto hrano lahko ločiš in boš sit in zadovoljen. Nasitil bi se hitreje.

Koliko časa je najmanj med eno in drugo hrano naredit?

10-20 minut. 10 minimalno.

Kako pa priprava mesa? Čim bolj enostavno?

Ja, brez vsega. Ljudje potem pomislijo ‘’če ne začinim ne bo okusno, ne bom sploh mogel pojesti veliko!’’ To je smisel.

Primer pomaranče. Po peti pomaranči se ti bodo zagnusile. Telo ti bo reklo dovolj, mogoče boš lahko prisilil se pojesti še eno ali dve ampak prej ali slej se boš sam ustavil. Pica? Ni tako enostavno. Še eno bi pojedel. Če pa pogledaš kaj je notri je za en teden hrane.
Če ni dobro za okus boš prej vedel kdaj si sit.

Prebava se začne v ustih?

Ja.

Meso samo po sebi?

Lahko bi živeli brez. Vidim srednje dobro. Če okarektiziramo hrano visoko, srednje nizko. Je meso srednje. Visoko so sadje, zelenjava, jajca, oreščki, semena, riž, leče, fižol (iz vrečke), med domač. Mid meso, oves, žita. Moke definitivno ne. Semi procesirane zadeve. Meso, zrezek nobenih klobas. Pršut je vredu. Klobasa, hrenovke definitivno ne. Klobasa ni meso. Začimba. Piščančja prsa. Nizko pa je karkoli mešano. Nizko ni samo procesirana hrana kot pica, sladoled…

Sladkor?

Med je visoko. Sladkor, če bi ga z žlico jedli ne vidim problema. Ampak noben ga ne bi jedel na žlico.

Nutella?

Absolutno ne, telo sploh ne ve kaj dobiva. Ogromno denarja se porabi na raziskavah kaj je nam okusno. Gledaš kaj ima notri sploh ni *toliko* slabo. Ni problem v nutelli problem je, da naše telo ni prilagojeno na te kombinacije. Naš jezik se ni spremenil samo razdražen in uničen je. Telo ne reče to ima sladkor, maščobe, kalorije. Telo si misli ‘’kaj za vraga sem dobil??. Sladkor mi sproža, mastno je. Zdaj že mleko čutim, čakaj malo zakaj pa še lešnike?’’ In se ne moreš najesti, ker ni nič za se najesti.

Enaka pašteta?

Ja. Mleto meso tudi katastrofa. Zrezek, piščančja prsa, bedrca karkoli. Žolca definitivno ne. Ocvirki ne. Karkoli predelanega ne. Več okusov, ko naredijo več potrebuješ. Debelejši, ko si več potrebuješ hrane za vzdrževanje tiste teže, bolj si lačen, več poješ. Začaran krog.

Nisi bolj lačen. Debel človek ali pa suh vidim, da če isto nepredelano stvar jim daš za jesti debel ne bi toliko več pojedel kot suh. Malo več ja, ker ima fizično večji želodec za napolniti ampak znak sitosti so približno enaki. Če bi dali debelo osebo na čisti zrezek brez vsega ali pa suho, mogoče bi debeli pojedel enega več. Ampak ne 10.

Ampak hrana bi morala biti monotona?

Ja. Ista hrana. Z procesirano pa bi se to zgodilo.

Ko očistimo svoje telo, se organi rahlo umažejo s strupi. Ali lahko vidimo, kateri organ je najbolj kritičen in ima prednost pri čiščenju?

Vidim, da gre predvsem za prebavni sistem. Želodec, črevesje, slinavka. Vse skupaj.

Kako lahko nekdo očisti svoje črevesje od starega blata?

Ne, vidim, da črevesje preprosto absorbira hrano, ki jo zaužijemo. Vse potegne za sabo, ledvice, jetra, srce, vse. Vse temelji na prebavi.

Ali je prebava odvisna od hrane, ki jo zaužijemo?

Ja, ideja čiščenja je malo sporna. Čistimo se, da se lahko vrnemo na stare poti.

Kaj pomeni koncept procesirane hrane? Kaj je točno proces?

Kot pravijo bi se najlažje opisalo kot nezmožnost čutenja, kaj je v hrani. Zelo očitno je. Ko spijete jabolčni sok, zelo jasno čutite, da je to jabolčni sok. Ne pa tudi pri češnjevih bonbonih, ampak češnje imajo okus po češnji. Vse, kar očitno ne čuti različnih sestavin. Ne vidim, da naši organi delujejo na idejo “manj”. Da bi bolje delovali na manj procesirani hrani. S tem povzročamo manj škode, vendar še vedno to ni to. Gre za mentaliteto “vse ali nič”, če želimo v resnici doseči nekaj od tega. Tudi če jemo samo en čist obrok na dan, druga dva povzročita toliko škode, da en obrok tega ne more očistiti.

Torej, zakaj bi sploh čistili telo?

Če prideš do tega, da moraš telo očistiti, se moraš zamisliti.

Ali bi bilo manj težav s telesno težo, če bi ljudje jedli preproste stvari?

Da, zato prej ni bilo težav s telesno težo. Ko so ljudje začeli imeti težave s težo, so se pojavile mešane hrane, peciva itd. Ni problem v sladkorju kot sladkorju. Nihče ne bi pojedel žlico sladkorja. Niti otrok. Ni okusno. Je sladko, ampak brez okusa. A žlica Nutelle? Lahko tri.

Torej so nas dodatki in začimbe zmedli?

Da. Najbolj pa so nas zmedle diete. Ideja “moramo se nadzorovati”. Dajo nam 500 g kosmičev, vendar je porcija samo 60 g. Veš, da ni dovolj. Mogoče bi moralo biti glede na sestavine dovolj ogljikovih hidratov, kalorij, sladkorja, ampak ni. Vse je izračunano. Fizično je dovolj, vendar telo ne prepozna, koliko tega potrebuješ, ker ne ve, kaj vnašaš. Lačni in debeli hkrati. Začaran krog, bolj lačni, več jemo, bolj se redimo. Ideja, da je procesirana hrana cenejša, je tudi napačna. Po količini jo poješ več, zato si na koncu približno na istem cenovno. Vzogiji so nam idejo, da če jemo preprosto hrano, bodo potrebe/zasvojenosti rasle in ko bomo imeli dovolj, bomo spraznili hladilnik z procesirano hrano. Vse je čustveno.

Če se spustimo na fizično raven, naše telo nima razloga, da bi pogrešalo pico. Čustva na stran. Telo nima nič od pice, zakaj bi jo želelo? Zakaj bi nam poslalo signale, da hrepenimo po pici? Ideja detoksa je, da se očistimo, da se lahko vrnemo nazaj. Vidim, da je bolje biti lačen kot vnašati slabo hrano. V vsaki situaciji, ko nimaš možnosti, si jo ustvari. “Grem ven s prijatelji, ne morem jesti.” Potem ne jej. In to ni niti “lažje, kot se sliši”. Ko je tvoje telo zadovoljno na določeni poti, ne boš imel motivacije, da bi šel po drugi poti. Telo zelo hitro najde svojo pot.

Koliko časa bi človek potreboval, da se navadi na to hrano?

Dva tedna. Že v nekaj dneh, v 2-3 dneh, bi se apetit vsakega zmanjšal. Ne glede na začetno težo, ali jo je treba izgubiti ali ne. Že po nekaj dneh bi začeli prejemati zelo očitne signale lakote in sitosti. Zelo hitro. Ko si lačen, je zelo zelo očitno, kdaj si lačen. Obstajajo ideje, da naj bi, če si lačen, spil kozarec vode, ker telo ne more razlikovati med žejo in lakoto. Lahko razlikuje. Ko je nekdo žejen, mu ne hruli želodec. Ni faze prilagajanja. Kar je naravno, ne potrebuje faze prilagajanja. Dieta ima fazo prilagajanja.

 

Všeč članek? Postanite član in pridobite dostop do vseh 🙂 TUKAJ